Za trajnejšo stabilizacijo razmer bi bili potrebni dodatni varovalni ukrepi posameznih predelov jezera in obale , vključno z dokončno sanacijo kanalizacije ( Remec Rekar , 2004 ) .

V jezero največkrat pride zaradi neustreznega ovajanja komunalnih odplak in izpiranja fosforja z intenzivno obdelanih kmetijskih površin ( Remec - Rekar , 2009a ) .

Nov pristop temelji na razmerah do vodnega okolja , kjer ni vpliva človeka , oz. je le - ta zanemarljiv ( Remec - Rekar , 2008 ) .

Špela Remec Rekar ( 1996 ) poudarja , da lahko vsak s svojim ravnanjem prispeva delček k skupnemu cilju — bolj čistemu jezeru .

Špeli Remec Rekar , ki mi je kot strokovnjakinja na svojem področju pomagala z določenimi usmeritvami .

Zadrževalni čas vode je pred tem znašal 4 leta , potem pa se je zmanjšal na leto in pol ( Remec - Rekar , 2008 ) .

Po uspešnih sanacijskih ukrepih je jezero danes spet uvrščeno med zmerno onesnažena ( mezotrofna jezera ) ( Remec Rekar , 1996 ) .

Blejsko jezero se nahaja na nadmorski višini 475 m , natančneje na 46 o 23 ' severne geografske širine in 14 o 07 ' vzhodne geografske dolžine ( Remec - Rekar , 2011 ) .

Ob stopitvi ledu je kotlino zajela voda in tako je nastalo Blejsko jezero , ki je bilo prvotno večje in globlje ( Remec Rekar , 1996 ) .

Najpogostejše vire čezmernega vnosa hranilnih snovi predstavljata neurejeno odvajanje komunalnih vod in spiranje s kmetijskih zemljišč ( Remec Rekar in Bat , 2003 ) .

Vse hranilne snovi se enakomerno porazdelijo jeseni in spomladi , takrat pa se največkrat začne razmnoževati rastlinski plankton ( Remec-Rekar , Š. , 1996 ) .

Opravljene meritve kažejo , da se pritiski na jezero ne manjšajo , temveč stopnjujejo ( Remec Rekar , 2007 ) .

Stoječe in počasi tekoče vode so zaradi zmanjšane samočistilne sposobnosti bolj podvržene evtrofikaciji kot tekoče vode (Remec Rekar in Bat, 2003).

Jezero poplavi, ko je odvod vode premajhen glede na dotoke (Remec Rekar et al., 2003).

Zaradi zmanjšane samočistilne sposobnosti so stoječe in počasi tekoče vode bolj podvržene evtrofikaciji kot tekoče ( Remec Rekar in Bat , 2003 ) .

Območje okoli jezera je relativno gosto poseljeno, promet, turizem in kmetijstvo pa dodatno bremeni pojezerje (Remec-Rekar in Bat, 2003).

Vsa v okviru državnega monitoringa pa so dosegala dobro kemijsko stanje (Remec Rekar, 2014).

Podatki , zbrani od leta 2003 do 2007 ( Remec Rekar , 2007 ) pa kažejo , da se stanje ne izboljšuje , temveč celo slabša .

Ptujsko jezero je največje zajetje oziroma zadrževalnik vode v Sloveniji , ki služi za namene vodne elektrarne ( Remec-Rekar , Bat , o_3jezera . pdf ) .

Stanje blejskega jezera je namreč po besedah Špele Remec Rekar iz Arso, ki skrbi za monitoring, zgolj zadovoljivo in ne dobro.